Svetovni dan knjige

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 18. april 2023 ― Oglejte si, kaj pripravljamo ob tej priložnosti Teden, ko slavimo knjigo 23. aprila obeležujemo svetovni dan knjige in avtorskih pravic, ki je namenjen promociji branja in spodbujanju spoštovanja do avtorskih del tistih, ki so z njimi pripomogli h kulturnemu napredku človeštva. Po Sloveniji tako ves teden potekajo različni dogodki, povezani s knjigo in branjem. Ob tej priložnosti smo pripravili več dogodkov. Četrtek, 20. april 2023, ob 18.00 Odprtje razstave Skrajnosti – od oblike do simbola Odprtje gostujoče razstave Mestne knjižnice Ljubljana-Slovanske knjižnice, s katero želimo spomniti na pomen knjige, kakor jo lahko nakazuje oblika – od njenih najmanjših do največjih formatov. Po poteh izbranih knjižnih naslovov nas bo popeljala soavtorica razstave mag. Kristina Košič Humar. Petek, 21. april 2023, ob 18.30Kamišibaj s Tatjano in Enjo Grabrijan ter začetek nove sezone družinskega bralnega kluba Najmlajši obiskovalci boste lahko prisluhnili kamišibajem Tatjane in Enje Grabrijan iz Kulturno umetniškega društva Taus teater, v katerih boste prepoznali dela Dragotina Ketteja, Saše Vegi, Toneta Pavčka, Janeza Trdine in drugih. Hkrati vabimo družine, da se nam pridružite v novi sezoni družinskega bralnega kluba Potovanje med knjigami, ki bo potekal od 23. aprila do konca septembra z zaključno prireditvijo v tednu otroka. Petek, 21. april 2023, ob 19.00Noč knjige z Natašo Konc Lorenzutti Obiskala nas bo pisateljica, pesnica, igralka, pedagoginja in mama petih otrok Nataša Konc Lorenzutti, ki je diplomirala in magistrirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, od leta 1999 pa se posveča pisanju. Doslej je izdala osemnajst knjižnih del za otroke in mladino ter pet za odrasle. Za svoja mladinska dela, ki so med mladimi bralci izjemno dobro sprejeta, je prejela več nagrad in nominacij ter so stalnica na seznamih knjig za domače branje, bralno značko in šolska tekmovanja. V svojih delih se ne boji hoditi po robu

Nacionalna lista Spomina sveta UNESCO

NUK, 11. oktober 2022 ― V Sloveniji je bil v letu 2020 ustanovljen Nacionalni odbor UNESCO za program Spomin sveta, ki deluje pod okriljem Nacionalne komisije za Unesco. Njegov namen je popularizacija Unescovega programa za pisno kulturno dediščino Spomin sveta (angl. Memory of the World). Program Spomina sveta zajema več vrst registrov: mednarodnega, regionalnega ter nacionalnega. Slovenski Nacionalni odbor sestavljajo, po dogovoru z Uradom za Unesco, tri reprezentativne stroke na področju kulture, ki hranijo pisno kulturno dediščino: arhivi, knjižnice in muzeji. Slovenskemu Nacionalnemu odboru UNESCO za program Spomin sveta pa se pridružujeta še predstavnik Ministrstva za kulturo ter Urada za Unesco oz. Slovenske nacionalne komisije za Unesco. V mednarodnem registru Spomina sveta ima Slovenija trenutno vpisan »Codex Suprasliensis«, ki ga hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Gre za kodeks iz 10. stol., hranjen v treh državah (Poljski, Rusiji in Sloveniji) in velja za najstarejši ohranjeni pisni dokument v slovanskem jeziku. V letu 2022 je bil slovenski javnosti prvič predstavljen slovenski nacionalni register s prvimi desetimi vpisi na Nacionalno listo Spomin sveta. Nacionalno listo Spomin sveta bomo na nacionalni ravni dopolnjevali načeloma na vsake tri leta. Nacionalni odbor UNESCO za program Spomin sveta je do konca leta 2021 prejel 60 kandidatur za vpis iz vseh treh dediščinskih področij ter 20 predlogov, ki so jih arhivi oblikovali v prejšnjih letih. Odbor je na osnovi standardnih kriterijev programa opravil selekcijo, ob pomoči pododborov za posamezno stroko, ločeno za arhive, knjižnice ter muzeje. Nacionalna lista Spomina sveta UNESCO Nacionalna lista Spomina sveta UNESCO za leto 2022 s predstavitvami enot [.pdf] Nacionalna lista Spomin sveta UNESCO slika (za večji prikaz kliknite na sliko) enota ustanova 1. Povzdig svobodnih Žovneških v grofe Celjske; Original, pergament, 40 x 63 cm, majestetni pečat rimsko-nem

Knjižničarji Knjižnice Trbovlje priporočamo

Knjižnica Trbovlje, 12. julij 2022 ― Andrej Benedejčič: Rusija in slovanstvo: med velikodržavnostjo in vzajemnostjo Knjiga obravnava paradoks med velikoruskim nacionalizmom in panslavizmom, katerega pooseblja Rusija kot največja in najmočnejša slovanska država. Od pomladi narodov v sredini 19. stoletja se je sentiment v slovanskih državah vedno znova včasih bolj, včasih manj sramežljivo obračal k Rusiji. Po padcu Berlinskega zidu se je […] The post Knjižničarji Knjižnice Trbovlje priporočamo appeared first on Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje.

Predavanje o prvih slovanskih naseljencih pod Pohorjem

Kamra.si, 7. januar 2022 ― V prvem letošnjem predavanju Knjižničnega cikla, ki bo 11. januarja 2022 ob 17. uri v Sodnem stolpu, bo arheolog dr. Andrej Magdič, raziskovalec in konservatorski svetovalec na mariborski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, predstavil arheološke in zgodovinopisne raziskave o poselitvi slovenskega Podravja v zgodnjem srednjem veku. Dotaknil se bo tudi vprašanja politične pripadnosti prvih Slovanov ob naselitvi v naš prostor, pri čemer bo poleg zgodovinskih in arheoloških ugotovitev predstavil še ugotovitve historičnega jezikoslovja. Vljudno vabljeni!

Milko Bambič (1905-1991): pionir slovenskega stripa v svetu časnikov, revij in knjig

Kamra.si, 16. november 2021 ― V letošnjem letu mineva 30 let od smrti slovenskega tržaškega slikarja, karikaturista, striparja, mladinskega pisatelja, publicista, likovnega kritika in izumitelja Milka Bambiča. Bil je predstavnik generacije slovenske likovne avantgarde med obema vojnama in ena osrednjih osebnosti kulturne zgodovine 20. stoletja na Primorskem. Njegova sposobnost tako likovnega kot tudi besednega izražanja je pripomogla k temu, da se je uveljavil kot vodilni ilustrator slovenskih tiskov v Italiji in kot vodilni likovni kritik med zamejskimi Slovenci. Ilustriral je preko sedemdeset učbenikov in knjig, velja pa tudi za avtorja prvega slovenskega stripa. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je oblikoval reklamni napis za mineralno vodo Radenska (tri srca), ki se kot zaščitni znak blagovne znamke Radenska uporablja še danes. Spominska razstava bo na ogled od 16. novembra do 31. decembra na Einspielerjevi 1 za Bežigradom, v 2. nadstropju. Avtorica razstave je bibliotekarka Simona Pečenik iz MKL-Slovanske knjižnice. Vabljeni k ogledu!

Izšel je deseti letnik revije Ljubljana med nostalgijo in sanjami

Kamra.si, 15. november 2021 ― Spoštovani bralke in bralci domoznanskih zgodb o slovenski prestolnici! Pred vami je deseti letnik Ljubljane med nostalgijo in sanjami, kar pomeni, da se lahko v Slovanski knjižnici pohvalimo z desetletnico izdajanja revije za domoznanske vsebine. Deset ni edina okrogla številka, ki zaznamuje tokratno izdajo: v revijo smo vključili tudi dva prispevka, ki sta bila pripravljena v znamenju obletnic.

12. oktobra 1904 se je na Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici rodila Maksa Samsa, učiteljica in pesnica

Kamra.si, 12. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. oktobra 1904 se je na Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici rodila Maksa Samsa, učiteljica in pesnica. Umrla je 18. marca 1971 na Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici. Maksa Samsa je bila peti od desetih otrok na veliki kmetiji, z mlinom in žago na reki Reki. Osnovno šolo z osmimi razredi je obiskovala v Trnovem v samostanu. Šolanje je nadaljevala v Ljubljani (dva letnika učiteljišča) in v Tolminu, kjer je leta 1923 diplomirala. Kot učiteljica se je med leti 1923 in 1926 zaposlila v Harijah pri Ilirski Bistrici. Potem je emigrirala v Jugoslavijo, kjer se je najprej zaposlila na Jezerskem nad Kranjem (1927-1928) in kasneje v Rovtah nad Logatcem (1928-1930). Uradno se je zaradi bolehnosti po polšestem letu službovanja vrnila domov (baje je bila zaradi naprednih misli in poučevanja v slovenskem jeziku odpuščena). Med leti 1943 in 1944 je delovala kot učiteljica v partizanski šoli v Vrbovem pri Ilirski Bistrici. Po vrnitvi v domači kraj je Maksa vsakodnevno oprtana z nahrbtnikom odšla med prijatelje v Ilirsko Bistrico, kjer je vsak dan prečkala strugo reke Reke ob mlinu. Pri zadnjem prečkanju Velike vode kot Reko imenujejo domačini je 18. marca 1971 omahnila v strugo in utonila, prav na rojstni dan njenega mladostnega prijatelja pesnika Srecka Kosovela. Pokopana je na domačem pokopališcu v Trnovem. Pesmi je začela pisati že v dijaških letih, ko je spoznala Srečka Kosovela. Njene pesmi so objavljale mnoge revije in časopisi: Ženski svet, Novi rod, Mladika, Zvonček, Naš glas, Ljubljanski zvon, Gruda, Odmevi Slovanskega sveta, Jutro in drugi. Njena prva samostojna zbirka Nekaj pesmi je izšla v Trstu leta 1934. Naslednja Bleščeče prevare je izšla leta 1966 v Ilirski Bistrici in njena dopolnjena izdaja leta 1983.Glavna tema njenih pesmi so nesreča, trpljenje, smrt, posmrtno življenje in ljubezen. Njena poezija je ženska lirika. Leta 1985 se je Matična knižnica v Ilirski Bistrici po njej poimenovala v Knjižnico Makse Samsa. Ob otvorit

Ljubljana v gibljivih slikah: podoba prestolnice na filmskem platnu: prof. dr. Peter Stanković

Kamra.si, 8. oktober 2021 ― V letošnjem ciklu domoznanskih večerov bomo posebno pozornost posvetili podobi Ljubljane na filmskem platnu. Domoznanski večer bomo priredili v torek, 12. 10. 2021, ob 19. uri v dvorani Slovanske knjižnice in Knjižnice Bežigrad na Einspielerjevi 1. Ljubljana je ena najbolj pogostih slovenskih filmskih lokacij. Sem je bila med drugim postavljena cela vrsta domačih filmskih klasik in uspešnic. Predavatelj, kulturolog prof. dr. Peter Stanković s Fakultete za družbene vede, bo predstavil najpomembnejše prikaze Ljubljane v slovenskem filmu, pri čemer bo zagovarjal tezo, da je slovenska prestolnica v domači kinematografiji sicer prikazana na zelo različne načine, ki pa niso povsem poljubni. Največ filmom je namreč skupno nelagodje ob hitri modernizaciji mesta - če že ne v mestu nasploh. To nelagodje se kaže zlasti na dva povezana načina: v filmih, kjer označevalcev modernizacije ni videti, je Ljubljana prikazana kot prijetno in lepo mesto, v filmih, kjer pa so takšni označevalci razvoja prisotni, je Ljubljana prikazana kot nevrotična in odtujena lokacija. Takšne prikaze je mogoče povezati z razmeroma nizkim statusom, ki ga ima v slovenski kulturi urbanost, čeprav je res, da se prikazi v zadnjem času tudi spreminjajo.Pred predavanjem si bo mogoče ogledati dokumentarne posnetke o filmu Vesna (1953), ki smo jih pridobili v arhivu in dokumentaciji RTV Slovenija. Obisk prireditev v knjižnici je mogoč ob upoštevanju PCT pogojev. Prijave na tel. št. 01 308 56 00 ali na e-naslovu Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. document.getElementById('cloakfa375d07c9d79a932ab125445215d53f').innerHTML = ''; var prefix = 'ma' + 'il' + 'to'; var path = 'hr' + 'ef' + '='; var addyfa375d07c9d79a932ab125445215d53f = 'slovanska' + '@'; addyfa375d07c9d79a932ab125445215d53f = addyfa375d07c9d79a932ab125445215d53f + 'mklj' + '.' + 'si'; var addy_textfa375d07c9d79a932ab125445215d53f = 'slovanska' + '@' + 'mklj' + '.' + 'si';document.getElem

Razstava »Sprehodi po ljubljanskem Posavju« v MKL-Slovanski knjižnici

Kamra.si, 31. avgust 2021 ― Spoštovani obiskovalke in obiskovalci enot Mestne knjižnice Ljubljana, pozdravljeni vsi, ki vas zanima ljubljanska zgodovina. V Slovanski knjižnici bo od 1. 9. do 15. 10. 2021 v preddverju knjižnične zgradbe na Einspielerjevi 1 na ogled domoznanska razstava o razvoju Stožic, Ježice in Črnuč, ki predstavljajo del Ljubljanskega Posavja. Razstavo so pripravili bibliotekarji Tjaša Bezenšek, mag. Gašper Hudolin in Tomaž Miško. V kolikor bodo javnozdravstvene razmere še dopuščale izvedbo slovesnega odprtja razstave, bomo to organizirali v četrtek, 9. 9. 2021, ob 18. uri. Udeleženci prireditve bodo morali izpolnjevati pogoj PCT (preboleli, cepljeni ali testirani).

17. avgusta 1880 se je v Novi vasi pri Markovcih rodil Ljudevit Pivko, učitelj in politik

Kamra.si, 17. avgust 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. avgusta 1880 se je v Novi vasi pri Markovcih rodil Ljudevit Pivko, učitelj in politik. Umrl je 29. marca 1937 v Mariboru. Maturiral je na gimnaziji v Mariboru. Glavni predmet njegovega študija na univerzah v Pragi, Krakovu, na Dunaju in v Frankfurtu je bila slavistika, vendar je vzporedno študiral tudi germanistiko. Po diplomi je bil najprej leta 1906 profesor na klasični gimnaziji v Mariboru, za tem pa na učiteljišču. Glede pisanja je imel velike načrte, vendar mu jih je prezgodnja smrt preprečila.Leta 1906 se je poročil s Čehinjo Ljudmilo Mužikovo, hčerjo ravnatelja hranilnice v Kostelcu nad Črnimi lesi, nekaj kilometrov vzhodno od Prage. Istega leta se je pridružil soustanoviteljem Sokolskega društva v Mariboru. Zavedni Čeh Emanuel Ilich je to telovadno dejavnost in sokolsko miselnost prinesel v Maribor, Pivko pa se je z njo seznanil že med študijem v Pragi. Postal je odličen telovadec, v povezavi s sokolstvom pa ga je najbolj gnala sokolska narodnoobrambna ideja, ki ji je podredil svoj odnos do telovadbe. Svoje narodnozavedno delo je sicer pričel že pri Ljudski knjižnici, ki je nastala v okviru Slovanske čitalnice, najbolj pa seveda pri Sokolih, kjer je postal član vaditeljskega zbora. V predvojnih letih je bil tudi politično aktiven, v glavnem pa se je posvečal pedagoški dejavnosti. Septembra 1917 se je kot prvi slovenski častnik uprl avstrijski oblasti. O tem podvigu je dr. Ljudevit Pivko sam napisal knjižico Proti Avstriji s podnaslovom Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji, ki je izšla v Mariboru 28. oktobra 1923. Leta 1922 je bil med soustanovitelji in do leta 1930 predsednik mariborske Jugoslovansko-čehoslovaške lige. V tem obdobju je bil tudi ploden pisec. Pivko je bil še predsednik Slovenske šolske matice (v letih 1920–1926), odbornik Zveze kulturnih društev, član vodstva mariborske Posojilnice Narodnega doma (med leti 1923–1931), tajnik Narodnega sveta za Štajersko; deloval pa je t

17. julij 1861 - ustanovljena Slovanska čitalnica v Mariboru

Kamra.si, 17. julij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. julij 1861 - ustanovljena Slovanska čitalnica v Mariboru Slovanska čitalnica v Mariboru je imela pomembno vlogo v kulturnem in političnem življenju Maribora v 19. Stoletju. Namen društva oz. čitalnice je bil, da goji in utrjuje rabo slovenskega jezika, slovensko ljudsko petje, nudi članom slovenske časnike in časopise, uprizarja gledališke igre ter ustanovi knjižnico. Univerzitetna knjižnica Maribor hrani v Enoti za domoznanstvo ter Rokopisni zbirki in Zbirki drobnih tiskov precej originalnega rokopisnega gradiva in drobnih tiskov ter dokumentacijo iz slovenskih časnikov. Rokopisno gradivo Slovanske čitalnice v Mariboru je UKM pridobila kot dar leta 1941. Gradivo je sistematično urejeno in hranjeno pod ustreznimi pogoji pod signaturo Ms 201 in obsega osem vsebinskih sklopov: I. Ustanovitev in pravila, II. Pisma Slovanske čitalnice, III. Korespondenca Slovanski čitalnici, IV. Sejno gradivo in zapisniki, V. Prireditve, VI. Razne akcije, VII. Stiki z drugimi društvi in VIII. Knjižnica. Slovanska čitalnica v Mariboru ali kar Čitalnica v Mariboru je obstajala od 17. julija 1861 pa do aprila 1941, ko jo je odpravil ukrep okupacijskih oblasti.Julija 1861 so se v pisarni odvetnika dr. Ferdinanda Dominkuša sestali mariborski slovensko naravnani meščani ter tudi po vzoru hrvaških „čitaonic“ in ob neposredni spodbudi ustanovitve čitalnice v Trstu spomladi tega leta nato ustanovili prvo slovensko društvo z imenom „narodna slovanska čitavnica.“Med ustanovnimi člani najdemo odvetnika dr. Janka Serneca in dr. Jakoba Ploja, jezikoslovca Josipa Šumana in Janeza Majcigerja, glasbenika Janeza Miklošiča in zdravnika dr. Matijo Preloga.Ustanovitelji so v samem mestu imeli vzorce v društvih, v katerih so sodelovali sami, vendar je bil tam jezik nemški, njihove dejavnosti pa so bile takšne, da so bile primerne tudi za novo Slovansko čitalnico. Pri svojem delu se je čitalnica mogla zgledovati tudi po Mariborskem moškem pevskem društvu (Marburger

Pesniški večer z Lidijo Golc

Mestna knjižnica Ljubljana, 7. maj 2021 ― Lidija Golc je magistrica didaktike književnosti in pesnica. Njene pesmi se pogovarjajo z drugimi zvrstmi umetnosti: kiparstvom, slikarstvom, filmom, glasbo, z njenimi bližnjimi in daljnimi prijatelji, s preteklostjo, s Koroško na oni strani Karavank in z osvetlitvami vsega tega. Izdala je šest pesniških zbirk, brala pa bo iz zadnjih dveh: Kakor roke v objem: pesmi; Wie Hände zur Umarmung: Gedichte in Novakoronavirusnice; Newcoronaviruslings. Pogovor, ki bo potekal v živo v dvorani Slovanske knjižnice ali preko aplikacije zoom, bo vodila Erika Marolt, pele bodo sestre Kobal.

Cikel češkega in slovaškega filma: vsi dobri rojaki (1969)

Mestna knjižnica Ljubljana, 7. maj 2021 ― Legendarni češki film prikazuje dogodke v slikoviti moravski vasici. Po koncu 2. sv. vojne se vsi domačini srečujejo v vaški pivnici in se skupaj veselijo, vendar sprememba režima leta 1948 vpliva na njihovo življenje in razdeli vaško skupnost v dva nepomirljiva tabora. Film prinaša resnično pričevanje o povojnem dogajanju na češkem podeželju, predvsem pa o dramatičnem preobratu v petdesetih letih. Velja za enega najlepših in miselno globokih filmov v zgodovini češke kinematografije. Režija: Vojtěch Jasný; 120 min. Uvodna predstavitev filma: Jana ŠnytováFilm si bo mogoče ogledati v dvorani knjižnice ali spletno preko platforme Vimeo. Prijave za ogled sprejemamo na tel. št. 01 308 56 00 ali na e-naslovu slovanska@mklj.si V letu 2021 si bo mogoče preko spleta ali v dvorani knjižnice ogledati dve češki in dve slovaški projekciji. Pripravili smo jih v sodelovanju z Veleposlaništvom Češke republike v Ljubljani, Veleposlaništvom Slovaške republike v Ljubljani, Oddelkom za slavistiko Filozofske Fakultete v Ljubljani in Kulturno-umetniškim društvom Police Dubove. Za slovenske podnapise so poskrbeli študentje Oddelka za slavistiko FF. Program petek, 19. marec, ob 19.00Slovaški sodobni kratki filmi (2011–2014)42 min.; preko spletne aplikacije Vimeo. Prijave za ogled sprejemamo na tel. št. 01 308 56 00 ali na e-naslovu slovanska@mklj.si. torek, 18. maj, ob 19.00Vsi dobri rojaki (1969)režija: Vojtěch Jasný; 120 min. torek, 28 september, ob 19.00Trgovina na glavni ulici (1965)režija. J. Kadár, E. Klos; 128 min.torek, 19. oktober, ob 19.00Adelheid (1969)režija: Fratišek Vláčil; 99 min.

Novice

zadetki za Slovanska knjižnica

Potrčevo leto z znanstvenim simpozijem